Ženin bi šel malo ležat

»S same poroke se ne spomnim nič posebnega. Naredila sva pač in timen dogodek in en velik žur. Imela pa sva fantastično poročno potovanje,« Barbara šele zares začne opisovati njuno zgodbo.

Šla sta v New York, San Francisco, Monterey, Los Angeles, Las Vegas, seveda v Grand Canyon, Dallas, Memphis, New Orleans in nazaj v Evropo. Neponovljiva in zagotovo nepozabna dan in noč pa sta preživela v New Yorku. »Tako sva lepo pojedla kosilo v Little Italy sredi New Yorka, stanovala pa sva v Brooklynu, slabo uro stran s podzemno železnico. No, in potem Zoran reče, da bi šel pa malo ležat v hotel. V hipu sem dobila živčni zlom. A je nor, sva prišla tako daleč, preletela toliko kilometrov zato, da bo šel zdaj on po kosilu malo počivat, in še eno uro se bova vozila do hotela?! Tako sva hodila po Little Italy, skozi China town proti Wall Streetu in se noro kregala. Mislim – jaz sem norela in se jezila. To je bil najin prvi zakonski prepir. Res sem si dala duška. Potem je Zoran predlagal, da greva na dobro kavo, se lepo pomeniva in umiriva. In hotela sva res dobro kavo, ekspreso, in sva šla v kavarno z italijanskim imenom La Borsa di Roma. Takoj, ko sva vstopila, je šel Zoran telefonirat svojim otrokom v Slovenijo, k meni pa je prišel natakar in rekel, da vidi, da je gospa jokala, in vprašal, kaj je narobe. Povedala sem mu celo zgodbo, da sva na poročnem potovanju, mož pa hoče iti počivat v hotel. Nato mi je natakar razložil, da je tudi on grozno žalosten, ker je nogometni klub Barcelona izgubil proti Milanu 3:0, in da nama bo obema dobro del kozarec chivasa. Nato se je Juan, tako je bilo natakarju ime, poklical še svojega šefa, prijatelje, stalne stranke lokala in rekel, da če sva pa prišla iz Evrope, si zasluživa še eno poročno slavje. Prišel je hišni pianist in na mojo željo zaigral pesem New York, New York. Potem so ugotovili, da je tudi Zoran glasbenik, in je mora seveda še on peti in igrati. Skratka, razvila se je prava zabava, zares še ena ohcet, tako sva morala poklicati tudi prijatelje, s katerimi sva bila dogovorjena, naj pridejo v lokal na Wall Street. Tako se je najin prepir končal na najboljši mogoč način. Odlična zgodba, za nameček pa nisva nič plačala. Jaz sem vmes začela malo računati, koliko bo to stalo, prav spomnim se, da sem šla ven pogledat, ali sprejemajo eurocard. Ker jih je po prvem chivasu padlo še mnogo, prinesli so tudi hrano, sendviče in podobno. Na koncu pa nama je Juan zaračunal samo tisti kavi, ki sva ju naročila na začetku,« se igralka znova navduši nad spomini.